V petek, 2. decembra 2022, dan pred tem, ko smo praznovali ta veseli dan kulture, smo na OŠ Žetale gostili slovenskega pisatelja, dramatika, scenarista, dramaturga, publicista, učitelja in politika Toneta Partljiča. Srečanje je potekalo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije v okviru programa Povabimo besedo.
Ko smo sprejeli gospoda Partljiča, smo takoj opazili njegovo energičnost, iskrivost in neposrednost, in ko nam je vsem po vrsti segal v roke, bi težko rekli, da šteje 82 let.
OŠ Žetale je obiskal že pred slabimi 20 leti in takrat nam je v posebnem intervjuju zaupal, da nekateri pravijo, da se da videti, ali so knjige pisane na roko ali na računalnik ali na pisalni stroj, in da piše na električni pisalni stroj. Na računalnik pa še ne piše, ker se ga boji. Povedal je tudi, da mu je najljubše tisto delo, ki ga sanja in s katerim je noseč. Zaradi psa Miška, ki ga ima njegova vnukinja Urška, pa so se v bloku vsi pritoževali. In na deževni petek smo bili zelo radovedni, kaj se je v obdobju od zadnjega obiska spremenilo.
V nastopu, ki smo mu prisluhnili zavzeto in z navdušenjem, nam je doživeto pripovedoval veliko zanimivih, napetih in tudi ganljivih zgodb iz svojega življenja od zgodnjega otroštva do današnjih dni. Med drugim smo izvedeli, da je bila v otroštvu njegova najljubša knjiga Domen Josipa Jurčiča in da mu še zdaj odzvanja v ušesih stavek Ali veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno. Dobili smo odgovore na svoja vprašanja: računalnik je njegov spremljevalec že od časov, ko je bil poslanec v državnem zboru, njegovo najljubše delo je še vedno tisto, ki ga sanja in ga bo šele napisal, kužek Miško pa je menjal lastnika in zanimivo je bilo poslušati hudomušno zgodbo o tem, kako se je spremenilo življenje pisatelja in njegove žene, od kar jima družbo dela mali ljubljanski kosmatinec.
Srečanje je bilo prepleteno s sproščenostjo, srčnostjo, humorjem, z odkritim izražanjem mnenja in občutkom za sočloveka, naš gost pa ni varčeval niti z izbiro besed.
Druženje so na začetku popestrile uvodne besede šestošolke Zarje in glasbena točka posebej za to priložnost ustanovljenega terceta LNL, ko so nas z igranjem na klavir, violino in flavto navdušile Lara, Lana in Nuša iz 5. razreda. Za še dodatno obogatitev programa pa je poskrbel tudi sam gospod Partljič, ko nas je povabil k sodelovanju na odru. Veseli smo bili tudi, da se nam je na srečanju pridružil župan Anton Butolen, ki ga z gostom vežejo močne prijateljske vezi.
Kulturni dogodek, ki se je končal z zahvalo gospe ravnateljice in izročitvijo knjige pravljic, ki so jo zapisali drugošolci, in Anjine ilustracije črtice Ata in čebele iz pisateljeve zbirke Slišal sem, kako trava raste, bo zagotovo v vsakem izmed nas pustil prijeten in trajen pečat.
Saša Peršoh
