Šolstvo se je v Žetalah uradno začelo 1812. leta in je skozi čas doživljalo veliko sprememb, tako učnih, vzgojnih kot tudi političnih.
Šolstvo in ljudi, ki so bili povezani z njim, je pestilo mnogo težav. Primanjkovalo je učiteljev, šolske stavbe so bile neprimerne in prenatrpane za pouk, pouk se je odvijal celo v treh izmenah, starši otrok niso pošiljali v šolo, vladalo je pomanjkanje, razne bolezni …
Vendar je šolstvo v Žetalah doživljalo tudi lepe trenutke. Otroci so bili večkrat deležni kakšne pomoči v obliki oblek, knjig, šolskih potrebščin, obiskali so jih slovenski pisatelji, pesniki, akademiki … Skozi čas so se preselili v nove in boljše opremljene šolske prostore.
Žetalski otroci so imeli skozi celotno obdobje, to je dobrih 200 let, štiri različne šolske stavbe.
Iz zapisa prve šolske kronike je razvidno, da se je šolstvo v Žetalah uradno začelo leta 1812. Zanj si je prizadeval župnik Jožef Meglič. Pouk je potekal v mežnariji pod cerkvijo. Leta 1862 dobi župnija lastno šolsko stavbo, leta 1892 pa so Žetale dobile novo šolo – t. i. zgornjo šolo. Šolska zgradba je v svojem obdobju doživela več sprememb oziroma obnov. Da bi se v kraju izognili dvoizmenskemu pouku, so klasične učilnice pregradili v dve učilnici, kar je bilo po eni strani pozitivno, saj so tako omogočili izvedbo enoizmenskega pouka, negativno pa je bilo, da je pouk potekal v veliko premajhnih prostorih. Od leta 1995 je šola z dvema oddelkoma, knjižnico in malo šolo gostovala v bližnjem gasilskem domu.
Vendar je šolstvo v Žetalah doživljalo tudi lepe trenutke. Otroci so bili večkrat deležni kakšne pomoči v obliki oblek, knjig, šolskih potrebščin, obiskali so jih slovenski pisatelji, pesniki, akademiki … Skozi čas so se preselili v nove in boljše opremljene šolske prostore.
Iz zapisa prve šolske kronike je razvidno, da se je šolstvo v Žetalah uradno začelo leta 1812. Zanj si je prizadeval župnik Jožef Meglič. Pouk je potekal v mežnariji pod cerkvijo. Leta 1862 dobi župnija lastno šolsko stavbo, leta 1892 pa so Žetale dobile novo šolo – t. i. zgornjo šolo. Šolska zgradba je v svojem obdobju doživela več sprememb oziroma obnov. Da bi se v kraju izognili dvoizmenskemu pouku, so klasične učilnice pregradili v dve učilnici, kar je bilo po eni strani pozitivno, saj so tako omogočili izvedbo enoizmenskega pouka, negativno pa je bilo, da je pouk potekal v veliko premajhnih prostorih. Od leta 1995 je šola z dvema oddelkoma, knjižnico in malo šolo gostovala v bližnjem gasilskem domu.
Leta 1914 je bila zgrajena še ena šolska stavba v Žabjeku, ki pa je bila sprva namenjena le za stanovanja učiteljev, pozneje pa so dolga leta v njej gostovale druge, šoli namenjene aktivnosti: šolska mlečna kuhinja, telovadnica, knjižnica …
Prvega septembra 2000 pa je v kraj posijalo novo sonce. Svojemu namenu je bila po dolgih letih upov in pričakovanj predana nova, prostorna, svetla in sodobno opremljena šolska zgradba, ki ima dovolj učilnic, kabinetov, prostorno telovadnico, knjižnico, računalniško učilnico, urejeno infrastrukturo in čistilno napravo.
Večina učencev v šolo prihaja z avtobusom ali s kombijem iz različnih zaselkov: Čermožiše, Nadole, Dobrina, Kočice in Žetale.
Leta 2011 je v bližini šolske zgradbe zrasel nov vrtec s tremi oddelki.
Danes je šola kulturno in tudi športno središče kraja. Trudimo se, da bi naši učenci vstopali v življenje kot aktivni in ustvarjalni posamezniki, obogateni z znanjem, ki ga bodo lahko uporabljali na poti skozi življenje.
Lidija Šešerko, viri: Šolske kronike