Vremenoslovci so napovedovali nič kaj lepo vreme. Toda mi smo vedeli, da bo ta dan lep in poseben. Učenci od 1. do 5. razreda in učiteljice smo se ob osmi uri odpravili na pot po gozdni učni poti. Nežni sončni žarki so božali naša lica, ko smo kot dolga gosenica korakali po cesti. Pred nami se je bohotila Donačka gora, desno je sonce obsijalo Resenik, na naši levi strani pa je »zmaj v Maclju ravno zajtrkoval«. Pri Širčevih smo se pred objektiv postavili prav vsi pohodniki, ponosno za nami pa so se v loku bohotile tri cerkve. Razdelili smo si rokavice in se odpravili naprej. Hitro smo v gozdu zagledali kostanje, ki so jih učenci pridno nabirali za ponedeljkov mini otroški piknik. Ko nam je korak že malo pešal, smo zagledali prvo cesto in čas za malico je bil tu. Nato je sledil ogled naše lepotice – debele bukve, ki ji zob časa že malo nagaja. Voglenca, mravljišče, informativne table in visoka lovska preža so bile spremljevalke našega športnega dne. Našli smo tudi lisičko, golobico, turka in dve vreči smeti, ki jih nevestni obiskovalci gozda pustijo v gozdu. Naš planet je vse bolj onesnažen. Otroci so bili presenečeni, da smo našli tako veliko smeti.