Maj 21, 2024
Zjutraj po prebujanju smo se odpravili do avtobusne postaje, kjer smo se z avtobusom odpeljali do letališča v Kaunasu. Ko smo prispeli, smo si našli stole, kjer smo lahko pojedli zajtrk, ki smo ga dobili v hotelu, preden smo odšli. Medtem ko smo čakali na let, smo si šli pogledat spominke. Kasneje smo se vkrcati na letalo, našli svoje sedeže na letalu in počakali, da se letalo dvigne. Pogled z letala je bil zelo lep. Ko smo pristali v Bratislavi, je zelo deževalo. Kasneje pa je sledila vožnja s kombijem domov. Vožnja domov je bila utrujajoča in dolga, zato smo vsi malo zaspali. Ko smo prišli v Žetale, so nas pričakali starši, ki so nas odpeljali domov. Ta izkušnja, ki smo jo doživeli, je bila zelo zabavna, zanimiva, poučna in mnogo drugega. Spoznali smo veliko novih prijateljev ter znamenitosti Kaunasa, litovskega jezika in njihove tradicionalne hrane. Njihove tradicionalne hrane vsebujejo veliko krompirja. Če bi lahko takšno dogodivščino še enkrat poskusili, bi jo zagotovo.
Julija Žerak Jus
Maj 20, 2024
16. maj 2024 – 5.dan
Zjutraj smo vstali in pojedli zajtrk. Nato smo se z avtobusom odpeljali do šole. Ko smo prišli tja, so nas gostitelji pozdravili in odpeljali v večnamenski prostor, kjer so nam pokazali njihov tradicionalni ples. Občudovali smo noše in njihove spretne korake. K plesu so povabili tudi nas. Kljub gneči smo ujeli nekaj korakov in zaplesali z njimi. Ko smo končali, smo odšli v učilnico, kjer smo dobili manjša darilca in se poslovili od gospe Viktorije, naše gostiteljice. Odločili smo se, da se odpravimo v Narodno umetniški muzej. Ogledali smo si umetnine litovskega slikarja in glasbenika Čiurlionisa. Po ogledu muzeja smo se poslovili od učencev iz partnerskih šol. Sledil je počitek v hotelu. Popoldan smo se ob reki Neris sprehodili do parka z igrali in fitnes napravami. Ta dan smo šli na večerjo sami. Skupaj smo se odločili, da bomo tokrat jedli suši. Nekateri so ga poskusili prvič in so bili prijetno presenečeni nad svežino in okusom. Nato smo odšli na sprehod in se malo zabavali na igralih blizu hotela. Kasneje smo se družili v sobi, igrali družabne igre, se smejali in jedli sladkarije. Celotna dogodivščina nam bo ostala v prijetnem spominu, saj smo se med izmenjavo še bolj povezali in kar je najpomembnejše, uživali.
Anamarija Gajser
Maj 17, 2024
OŠ Žetale že tradicionalno sodeluje na vseslovenskem natečaju Naravne in druge nesreče, ki ga organizira Uprava RS za zaščito in reševanje. Letos so otroci vrtca in učenci šole ustvarjali na likovnem, literarnem in filmskem področju na temo »Požar v naravi« ter bili izjemno uspešni.
Natečaj je dvostopenjski in na regijskem nivoju natečaja prihaja iz Žetal kar 20 nagrajencev, ki so ustvarjali pod mentorstvom Polonce Colnarič, Simone Krčar, Brigita Seidl, Ane Bedenik in Saše Peršoh.
Na državnem nivoju natečaja je Miha Magdič s svojim literarnim prispevkom prepričal še strokovno komisijo; prav tako so učenci Primož Lešnik, Vita Plajnšek, Lana Zakelšek, Anamarija Gajser, Taj Kopše Vek, Julija Železnik in Ema Zakelšek dosegli uspeh z igranim filmom, v katerem se je v vlogi igralca preizkusil tudi učitelj Miran Železnik. Nagrajeni film osvešča o pomembnosti varnega kurjenja ognja v naravi.
Miha, Primož, Lana, Julija in Ema so se 15. maja udeležili slavnostne podelitve priznanj in nagrad v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu. Tam so prevzeli tudi nagrade za svoje sošolce, ki se prireditve niso mogli udeležiti zaradi gostovanja v Litvi.
Čestitke vsem nagrajencem!
Saša Peršoh
Maj 16, 2024
15. maj 2024 – 4. dan
Dan smo začeli z zajtrkom, nato pa se z avtobusom odpravili v šolo. Ko smo prišli v šolo, smo imeli uro zgodovine, pri kateri smo risali. Nato smo začeli z uro litovščine, pri kateri smo se razdelili v 6 skupin ter drug drugega naučili nekaj besed in fraz v vsakem jeziku. Bilo je zelo zabavno. Delo smo nadaljevali v kuhinji, v kateri smo skupaj pripravili znano litovsko jed “šaltibarčiai” (roza juha). Glavne sestavine juhe so kefir, rdeča pesa, kumare in začimbe. Juha se servira hladna, zraven pa postrežejo še kuhano jajce in krompir, kuhan na kose. Po juhi nas je čakala značilna sladica “šakotis”. Po kosilu smo se odpravili na avtobus in odšli v muzej. Tam smo videli zanimiv spomenik, posvečen žrtvam holokavsta. V okolici je polje, v katerem je bilo ubitih in sežganih 50.000 ljudi, od tega 30.000 židov. Muzej je bil narejen iz taborišča. V muzeju je bilo veliko zelo zanimivih zgodovinskih fotografij in opreme, ki nam je prikazala življenje zapornikov v ječi. Kljub zelo podrobnemu opisu grozot si nobeden od nas ne more predstavljati, kako težko je bilo celi dan čakati na 200 g hrane in liter vode. Po končanem ogledu smo se odpravili v nakupovalno središče, kjer smo se okrepčali in si kupili spominke.
Matic Draškovič
