Okt 24, 2012
Otroci v zeleni igralnici so bili prvi mesec zelo aktivni. Otroke so pritegnili kartonski tulci in preizkušanje, kaj bi lahko z njimi počeli.Tako so gradili stolpe, skoznje kotalili frnikole, jih medsebojno primerjali po različnih lastnostih…
Prišli so do ideje, da iz njih naredijo drevo. Najprej so tulce zlepili, jih pobarvali in na koncu nanje prilepili liste in tako je nastalo drevo, ki krasi naš vrtec.
Veliko časa pa preživijo v kotičku TRŽNICA. Plodove, ki so jih otroci prinesli od doma, tehtajo, preštevajo, prodajajo in kupujejo.
Okt 23, 2012
Otroci v rumeni igralnici so se prve dni spoznavali z novimi – starimi prijatelji in z novo vzgojiteljico. Seznanjali so se s pravili v vrtcu, predvsem pa so se igrali.
Prepevali so o živalih v jeseni in o Hruški Debeluški. Izdelali so lepljenko ježka, katerega so sami izrezali in nato nalepili na steno. Narisali so sebe, iz semen koruze in buč so naredili mozaik v obliki hruške. Ker pa so zelo sladkosnedi, smo za en dan rumeno igralnico spremenili v slščičarno in naredili sladke ježke. Ježke so po kosilu z veseljem pojedli. Razdelili so jih tudi otrokom iz drugih igralnic, saj jih je bilo dovolj za vse.
Pozdravili so tudi teto Jesen in se zraven nje fotografirali.
Na prvi jesenski dan so otroci iz rumene in zelene igralnice združili moči in so ličkali koruzo, luščili koruzo in fižol ter “trebili” buče. Bili so zelo pridni in se ob delu zelo zabavali, kar lahkovidite tudi na fotografiji.
Okt 23, 2012
V oranžni igralnici so naši najmlajši otroci. Po začetnih solznih težavah, so se navadili na vrtec. Spoznali so nove prijatelje in se skupaj igrajo.
Seznanili so se s prvo pravljico, se igrali govorno – prstne igre in peli otroške pesmice. Otroci so tudi ustvarjali, saj so odtisnili svoje dlani, slikali z zemljo in odtiskali jesenske plodove.
Obeležili so tudi prvi jesenski dan in na ta dan poskušali luščiti koruzo in fižol, ter si ogledali jesenske plodove.
Okt 17, 2012
V ŠOLO KOT V STARIH ČASIH
Učenci naše šole smo v sredo, 17. oktobra, še v temi odprli zaspane veke in se iz bolj in manj
oddaljenih koncev Žetal peš odpravili v šolo.
V družbi učiteljev in prijateljev smo se dobili na različnih točkah.
Nekateri smo imeli krajše, nekateri daljše poti, a vsi smo pravočasno prišli v šolo.
Sledil je zajtrk, pri katerem smo se ob toplem mleku in polenti ogreli in pokramljali o starih časih –
ugotovili smo, da so se učenci včasih, kljub dolgim potem in mrazu, na poti v šolo imeli lepo.
Eva Skledar
