Fakulteta za šport UL je v sodelovanju s Slovensko tiskovno agencijo v torek, 22. 9. 2020 gostila novinarsko konferenco z naslovom “Občuten upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti slovenskih otrok v času COVID-19”, ki si jo lahko ogledate preko spleta.
Analiza podatkov meritev šol kaže, da so otroci od 1. do 9. razreda v Sloveniji v najhujši krizi telesnega in gibalnega razvoja vseh časov. Omejevanje gibanja zaradi razglašene epidemije kaže na slab obet tudi za razvoj otrok na drugih področjih. Na novinarski konferenci so strokovnjaki s Fakultete za šport poskušali ugotoviti, zakaj je prišlo do tako drastičnega upada telesnih zmogljivosti otrok in kakšni so predlagani ukrepi za čimprejšnje reševanje nastalih razmer.
23. 9. 2020 smo v Sloveniji obeležili državni praznik in sicer prvi dan športa. Učenci od 1. do 4. razreda smo ta dan namenili gibanju. Izvedli smo pohod, ki nas je popeljal na razgibane Varvasele, po »Logu« do lovske koče, kjer smo pomalicali, si ogledali izvir vode in se po gozdni cesti napotili nazaj proti šoli. Na poti smo opazovali, kako teta Jesen z nežnimi potezami spreminja naravo, kako se srnjak sploh ne zmeni za otroški živžav, kako ta živžav zmoti domače živali … Opazili smo tudi prve kostanje in marsikomu so se pocedile sline. Prav brez težav smo prehodili približno 12 km. Uspelo nam je – BRAVO.
Z raziskovalno nalogo Vpliv telesne aktivnosti na srčni utrip in telesno težoosvojili srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev
V lanskem šolskem letu je učitelj športne vzgoje Benjamin predlagal, če bi katera izmed punc želela narediti raziskovalno nalogo, povezano s športom. Z Jano Železnik sva se s predlogom strinjali, saj je šlo za novo izkušnjo, ki naju bo naučila marsikaj novega.
Najprej smo se zbrali, da nama je učitelj predstavil temo. Povedal je, da najprej en mesec ne bova nič telovadili, nato pa bo sledil mesec s povečano telesno aktivnostjo. Vsak dan bova beležili svojo težo zjutraj, srčni utrip zjutraj in zvečer ter telesno aktivnost v tistem dnevu.
Pričakovali sva, da se bosta srčni utrip in telesna teža v mesecu, v katerem sva vsak dan telovadili, zmanjšala. Ko sva dobili rezultate (meritve), sva jih primerjali in preverili hipotezi, da telesna aktivnost vpliva na telesno težo in da bo srčni utrip v mirovanju po enomesečni povečani telesni aktivnosti nižji kot v srčni utrip v mirovanju v mesecu brez telesne aktivnosti.
Prvo hipotezo sva ovrgli, ker se je telesna teža pri Jani povečala, to sva pripisali rasti in temu, da je lahko pridobila mišično maso. Hipotezo številka dve sva potrdili, saj je telovadba dobra vplivala na srčni utrip (torej se je najin srčni utrip znižal).
Nato sva vse meritve in ugotovitve napisale v urejevalniku besedila Word in jih poslali učitelju Benjaminu, ki je pregledal nalogo in povedal, kaj morava popraviti. Nato sva naredili še predstavitev v Power Pointu. Zaradi omejitev in šolanja doma je regijsko tekmovanje potekalo preko Zooma, tam sva se uvrstili v naslednji krog tekmovanja. Naloge so še enkrat pregledali in se odločili, katera gre na državno tekmovanje. Med poletjem so nam sporočili, da se je naša naloga uvrstila na državno tekmovanje in 15. septembra smo v Mariboru z raziskovalno nalogo osvojili srebrno priznanje.
Z Jano sva se naučili, kako sploh pripraviti raziskovalno nalogo, na kaj še morava paziti pri takšnih nalogah in kako je sploh tekmovati z raziskovalno nalogo, kar je bilo nekaj popolnoma novega za naju. Veseli sva uspeha, ki sva ga dosegli z nalogo, in se zahvaljujeva učitelju Benjaminu, da naju povabil k tekmovanju in izdelavi raziskovalne naloge ter nama pomagal.
